Višina izhodišča: 850 m
Višinska razlika: 621 m
Višinska razlika po poti: 621 m
Dostop do izhodišča: avtocesta Ljubljana-Kranj, izvoz Kranj zahod, smer Golnik, vožnja skozi Golnik in vas Senično, takoj za vasjo desni odcep za vas Gozd, naravnost do makadamskega parkirišča na koncu asfaltne ceste.
Vremenska napoved je bila spet slaba: padavine v vseh oblikah (le žab, ki padajo iz neba, niso napovedali). Ponovno je sledila poglobljena analiza vremena in seveda Aladin (ki kljub pomanjkanju magične svetilke dela še vedno čarovnije). Tečajnica alpinistične šole AO Rašica je tako določila točko: Kriška gora.
Iz Ljubljane smo odrinili ob (že običajni) sedmi uri. Do Brnika je lilo kot iz škafa. A tečajnica alpinistične šole AO Rašica, izkušena poznavalka gorenjske mikroklime (a.k.a. domačinka), je stala za svojo trditvijo, da na Kriški gori ne bo dežja. Naj me koklja brcne, prav je imela!
Na makadamskem parkirišču je kažipot, ki usmerja levo, če greš po strmi poti, in desno, če greš po lažji poti. Mi smo šli seveda po strmi poti.
Preprosto povedano: pot je res strma. Zato sem s seboj vzela le "skoraj psa" in starejšo psičko pustila doma, da nabere moči za jutrišnji vzpon.
V eni uri dobrega kondicijskega treninga smo se dvignili iz gozda in se povzpeli na strmo travnato pobočje. Odprl se je lep razgled na Gorenjsko, naleteli pa smo tudi na prvi sneg.
Vzpeli smo se po zasneženi travi do roba, kjer stoji klop Tomaža Kavarja. Previdnost ni bila odveč.
Strmina se je nato nekoliko zmanjšala in odvili smo desno ter nadaljevali pot čez gozd proti koči.
Že čisto blizu koče smo stopili na čistino, kjer je že močneje pihalo in naletaval je sneg.
Noge so nas kar hitro odnesle do koče, kjer sva se okrepčali s toplim čajem. Mali pes je seveda moral počakati zunaj. A smo ga primerno oblekli, da ga ni zeblo. Ob vhodu v kočo imajo obsežen seznam planincev, ki redno zahajajo na Kriško goro in število obiskov, ki so ga dosegli v letu 2009. Številke so se vrtele tudi preko 100.
Veter je kar hitro ojačal in opustiti sva prvotno zamisel, da bi pot nadaljevali na Tolsti vrh.
Odrinili smo nazaj po strmi poti proti avtu.
Mali pes je izkoristil še zadnji trenutek za nekaj valjanja po snegu (seveda oblečen, ker drugače zebe).
Sestopili smo zelo počasi, ker je sneg v kombinaciji z listjem, koreninami in kamenjem bil pravo drsališče. Posebej jaz sem hodila počasi in previdno kot po jajcih. Je pa počasen sestop dal možnost tečajnici alpinistične šole AO Rašica, da je naredila nekaj prav lepih fotografij.
Ura in pol vzpona, pol ure na vrhu in ena ura sestopa. Če bi bile razmere manj drseče, bi šlo hitreje, tako pa smo morali biti previdni. Kljub temu, da imamo sedaj žig Koče na Kriški gori, se bomo sem v kratkem še odpravili. Če ne drugega, imamo še odprte račune s Tolstim vrhom.
Smo šele 2. 1. 2010 in mi imamo že 4 žige v Dnevniku slovenske planinske poti. Odlično! Jutri se odpravljamo na Primorsko.
Povezave:
hribi.net: Gozd - Koča na Kriški gori
hribi.net: Koča na Kriški gori
pzs.si: Koča na Kriški gori
.jpg)
Ni komentarjev:
Objavite komentar