Tumova koča na Slavniku, 1018 m

Izhodišče: Hrpelje
Višina izhodišča: 480 m
Višinska razlika: 538 m
Višinska razlika po poti: 650 m
Dostop do izhodišča: avtocesta Ljubljana-Koper, izvoz Koziva, smer Reka, v vasi Harpelje zavijemo desno za gostilno Na vasi (v ulico D. Benčiča-B.), vožnja do gostilne, za gostilno zavijemo desno, vožnja do konca vasi, vožnja naprej po makadamski cesti še 200 m, parkiramo na makadamskem parkirišču (ob neki kmetiji).

Kot prava Primorka sem po svoj prvi žig za Dnevnik s slovenske planinske poti odpravila kar na Primorsko. V soboto, 26. 12., smo se odpravili na Slavnik po eni od najdaljših poti, iz Hrpelj. Preostali dve poti, iz Podgorja in iz Prešnice, poznam že kot lastni žep. Ker žal v okolici Kopra ni ravno hribov na pretek, so me starši vsako nedeljo odvlekli (kot otrok in sploh kot najstnica tega nisem cenila) na Slavnik po poti iz Podgorja. Vsaj enkrat letno pa so nas tako z osnovno kot tudi s srednjo šolo peljali na športni dan na Slavnik po poti iz Prešnice (zaradi slabe kondicije nekaterih učencev so se izogibali strme poti iz Podgorja). Zato sem se odločila preizkusiti nekaj novega in pot iz Hrpelj je bila kot nalašč.

Iz Ljubljane smo odrinili že ob sedmih, da smo ujeli še vzhajajoče žarke primorskega sonca.


Pot je dokaj položna z manjšimi vzponi in spusti. Vsekakor je primerna za nedeljski družinski sprehod, če se družina le hoče res dobro nahoditi (vzpon in sestop trajata skupaj skoraj 5 ur). So pa poskrbeli tudi za poučno zabavo (na začetku poti so postavljene table z imeni dreves in drugega rastlinja) ter za prijeten oddih (ob prečkanju prvega gozda so namestili prijetno klopco in štore za počitek). Pot se iz makadamske ceste, ob kateri smo tudi parkirali, nadaljuje v kolovoz. Samo markacijam je potrebno slediti.


Počasi smo se dvignili do točke, kjer je prelep razgled vse do Nanosa.

Nadaljevali smo po gozdu do označenega razpotja in naprej proti Slavniku.



Mahnili smo jo mimo lovske koče pri Lipi in naprej po širokem kolovozu proti planini Jagno.



Končno smo se povzpeli na planino in z veseljem ugotovili, da je pred nami še samo dobro uro hoje. Najprej smo se malo okrepčali s toplim čajem, potem pa nadaljevali pot. Zavili smo desno in pospešili svoj korak, da bi čim prej zagledali pred seboj vrh Slavnika.

Kolovoz nas pripelje v gozd, kjer se pot nekoliko vzpne.

In do vrha smo imeli samo še pol ure.

In končno smo se povzpeli na čistino, kjer smo imeli že v dosegu roke Slavnik in prelep razgled na Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe, Dolomite in Koprski zaliv.





Sonček nas je prijetno grel. Okrepčali smo se s čajem in špeharico (ki sem jo spekla prejšnji dan) kar zunaj na klopci. Seveda sta bila tudi psa deležna svoje porcije. Povzpeli smo se še na sam vrh takoj za kočo in se odpravili nazaj proti Hrpeljam.


Ob enih smo bili že pri avtu. Dve uri in pol gor in dve uri za sestop. Ob povratku je starejša psička nekoliko "štrajkala", ker ni bila navdušena nad kamnitimi kolovozi. A končni učinek je bil dosežen: psa sta bila sprehojena za tisti dan.


Vse zasluge za foto material gredo seveda tečajnici alpinistične šole AO Rašica.

Naslednji dan je bil v planu že nov podvig, a sem žal obležala v postelji in tako bo potreba počakati do vikenda za nov vzpon. Sovražim bacile!

Povezave:
hribi.net: Hrpelje-Slavnik
hribi.net: Slavnik
pzs.si: Tumova koča na Slavniku
gore-ljudje.net: Tumova koča na Slavniku